Pregled vida vsebuje natančno anamnezo, kjer se zabeležijo težave z vidom pa tudi očesne ter sistemske bolezni, ki tako ali drugače lahko vplivajo na kvaliteto vida. Pri tem je seveda pomembna tudi družinska zgodovina, saj so marsikatere bolezni lahko dedne.

Pri preiskavi vidnih funkcij se najprej opravi objektivna meritev s pomočjo refraktometra, ki izmeri približno dioptrijo, kar nam predstavlja začetno točko pri subjektivni korekciji.

Naslednji korak je subjektivna korekcija. Optometrist s pomočjo številnih testov določi dioptrijo, glede na potrebe stranke. Zelo pomembno je, da opravi tudi pregled binokularnega vida, ter v primeru abnormalnih meritev določi posebno dioptrijsko ali prizmatično korekcijo. Nato opravi še binokularno izenačitev dioptrije, ki je ravno tako pomembna (pa vendar pogosto pozabljena), saj skozi očala gledamo z obemi očesi naenkrat ne samo z enim.

Ko je korekcija vida končana se opravi še pregled delov očesa z biomikroskopom ter merjenje očesnega tlaka. V kolikor so opažene abnormalne najdbe stranko napoti na preventivno kontrolo k oftalmologu ki preveri ali je stanje patološko ter po potrebi svetuje zdravljenje. V nasprotnem primeru optometrist svoje meritve preda optiku, ki po njegovih navodilih izdela očala oz. naroči leče.